V svetlobo

To see through the guilt, through the fears, through the anger that rises from them, through the sadness,... to see beyond of such powerless feelings that are just paralizing us in doubts and losing faith in love or life itself. 

To grow out of it. Change the repeating cycle. To let it go. 

To feel the soil beneath that is still growing, water that is still flowing, life that is still expanding, evolving. To rebirth the love itself in such earthly feelings that now everything is lost and done but forever flowing in its adaptability and acceptance to let go and transform. 

Ana 

Originalni zapis, ki je šel skozi mene danes zjutraj. Prevod:

Da pogledamo čez krivde, strahove, jezo, ki nastaja iz njih, pogledamo čez žalost,... čez nemočne občutke, ki paralizirajo telo in duha z dvomi in izgubo vere v ljubezen, lahko tudi življenje samo. 

Da prerastemo to. Vse te ponavljajoče se cikle svojega življenja ali generacij prednikov. Da jih spustimo. Spustimo. 

Začutimo zemljo, ki še vedno raste. Vodo, ki še vedno teče. Življenje, ki se še vedno nadgrajuje. V rojevanje ljubezni v vsej tej zemeljskosti občutkov, prebujanju zavedanja da vsega le ni izgubljenega, konč(a)nega, ampak le v toku prilagajanja in sprejemanja spuščanj in transformacije. 

Želim vam, da si te dni vzamete čas. Zimski solsticij bo jutri, oziroma se dogaja v teh dneh. Najtemnejši deli leta. Poseben čas, ki osvetli tudi marsikatero notranjo temo. Naj se osvetli srčno in iskreno. Da se tako spet prižge ogenj podpore in rasti. Kot rasti ali novega rojstva svetlobe narave, ki se po solsticiju spet začne širiti in daljšati. 

- Ana