Katera pa je vaša Super moč?

Narava v naravi z otroci Mladinskega dnevnega centra KamRa. 

Od vode, sonca, zemlje, zraka do ustvarjalne svobode. 

Prvi dan, ki je bil po naključju ravno dan po tistem referendumu za vodo smo se skupaj z otroci spoznali in povezali ob vodi reke Savi. Domači reki, ki nas tako ali drugače povezuje. No, mi smo se skupinsko povezali v krogu posebnih kamenčkov, ki so jih ob raziskovanju rečne obale vsak zase zbrali otroci. Nekateri so izbrali tako barvite, da so po špricanju z vodo izgledali, kot nekakšni draguljčki. 

Prav nikamor na drug konec sveta nam ni treba v iskanje zaklada, ob takšnih raziskovanjih  nas velikokrat spreleti, da imamo ta zaklad pravzaprav kar doma, skoraj na pragu svojega lastnega doma. Samo spodbuditi se v raziskovanje je treba, pa se najde(mo).  

V krog smo povezali tudi male in velike naplavine, ki smo jih uspeli najti, nato pa je sledilo ustvarjanje iz vsega tistega, kar smo dali v krog, torej kar je s seboj v svojem toku prinesla reka Sava. Mi smo dodali laneno vrvico. 

Iz našega kroga ob vodi so nastale krasne umetnije za srečo in srčnost naravi in sebi. 

Naravnih zakladov si ne lastimo, zato smo naš krog izbranih "draguljev" vrnili nazaj vodi. Za nove zgodbe, ki jih bo v kamen klesala še naprej. 

Naslednji dan se je začel v novem krogu. Krogu sonca gibljive pravljice za srčnosti sebi, ljubim in Zemlji. Ob koncu našega gibajoče sproščujočega gibanja smo narisali še eno veliko skupno sonce v senci dobrih želja za vse radovljiške mimoidoče. Ker dobro voljo je dobro deliti. Do večera je naš sonček zdržal, potem pa ga je zvečer dobil in očistil - večerni osvežilni - dež. 




Naš zadnjih skupni dan pa je bil namenjen gozdu, oziroma zemlji in zraku. Do gozda smo se odpravili kar z Gozdnim avtobusom, ki so ga poganjale samo naše počitniške nogice. Ta nas je z rahlimi postanki varno popeljal na radovljiško gozdno učno pot. Ob naših postankih smo spoznavali "super moči" gozdnih prebivalcev in ob njih poskusili najti tudi svojo super moč. Prav vsak jo ima in velikorat ni samo mišična. 

Ob našem posebnem postajališku smo se ozrli naokoli in pogledali kakšne zgodbe nam kažejo in pripovedujejo debla, veje, gozdna tla. Našli smo vse možne oblike - od črk, nosov, smrček volka in ob srčku na deblu še istočasno tudi srček na tleh. Še pred tem pa na žalost tudi smeti, ki jih je nekdo neodgovorno zatlačil in skril za deblom. FUJ! No, med našo malico v nahrbnikih se je našla še ena odvečna vrečka tako, da smo uspeli za tistim neodgovornim počistiti. 

Gozdu pa so otroci podarili še nekaj prav posebnega. Ob našem gozdnem postajališču se je prižgala igriva domišljija, ki je začela ustvarjati čarobna bitja iz gozdnih zakladov. Iz njih so skupinice otrok začele ustvarjati pot (in preberite besedo "pot" nazaj) pravljice. Ustvarili so TOP pravljično pot.











Tako se je zgodilo nekaj počitniških dni v SONCU, ob VODI, na ZEMLJI in ZRAKU, v naravi največje SVOBODE, ki je prebudila čudovito domišljijo in ustvarjalnost. Srčno vesela sem tudi, da je vse to prižgala tudi v tistih otrocih, ki so sprva delovali nezainteresirani v naše druženje. 

Prav posebno veselje pa je bilo videti nekaj utrinkov iz njihovih počitniških dnevnikov, ki so jim prižgali razmislek o "super moči". Kako lepo in kako srčno, iskreno. To mi je prav tisto najpomembnejše, da čisto preprosto skozi igro, spodbudo, ustvarjanje, raziskovanje... v sebi najdemo in najdejo čar, ki ga lahko nosijo še naprej v življenje in nekoč delijo tudi med druge. 

Kakšna, oziroma katera pa je vaša super moč?




 

Vse delavnice sem za počitniške otroke Mladinskega dnevnega centra KamRa ustvarjala Ana Pirih. 


Comments

Popular Posts